Nedavno so nekateri vlagatelji v državna podjetja poročali, da je skupina, ki je začela zaračunavati oba davka na fotovoltaična zemljišča na podlagi celotne površine, izrecno zahtevala, da se vsi projekti pri pregledu izračunajo na podlagi celotne površine za oba davka. »Glede na tveganje cene električne energije v skladu z dokumentom št. 136 skoraj noben fotovoltaični projekt ne more prestati pregleda.«
V odgovor na to se je fotovoltaična industrija posvetovala o stanju rabe zemljišč za fotovoltaične projekte v drugih provincah. Drugo centralno državno podjetje je neposredno izjavilo, da je bil njegov fotovoltaični projekt, ki se nahaja v neki provinci na severozahodu, že od lanskega leta predmet dveh davkov na fotovoltaična zemljišča na podlagi celotne površine in da bodo številni obstoječi projekti, ki so bili že dokončani, tik pred tem "ukinjeni". Medtem je centralno državno podjetje izračunalo tudi dva davka na podlagi zemljišča in dva davka, ki se obračunata na celotno površino fotovoltaičnega sistema. Posledično projekti, ki bodo zgrajeni, praktično nimajo možnosti za nadaljnjo gradnjo.
Glede na pričakovani padec cen električne energije, kot je določen v dokumentu št. 136 za spodbujanje polnega vstopa novih virov energije na trg, sta davka na zemljišča za fotovoltaiko, ki se ponavljata že vrsto let, zadala še en hud udarec že tako nenadoma ohlajajočim naložbam v fotovoltaiko.
Zaradi obdavčitve celotne površine je težko izračunati stroške fotovoltaičnih projektov.
Nedavno je investitor iz Xinjianga za Photovoltaic povedal, da so lani za fotovoltaične projekte v Xinjiangu že začeli veljati davek na zasedbo zemljišč na podlagi celotnega območja. Že tako nizka cena električne energije in visoka omejitev porabe energije za fotovoltaične projekte sta v kombinaciji s stroški davka na zemljišča privedla do znatnega povečanja. »Stopnja donosnosti projekta je popolnoma nedonosna.«
Leta 2023 je bilo načrtovano, da se davek na celotno območje uvede po standardni višini 3 juanov na kvadratni meter. Vendar pa je bil po več krogih povratnih informacij in pogajanj med več vlagatelji končni standard davka določen na 0,6 juana na kvadratni meter. Kljub temu, če se izračuna po standardu 250 mu na 10 MW, bi to še vedno pomenilo dodatne stroške v višini 10.000 juanov na MW na leto. »Če pogledamo 20-letni cikel proizvodnje električne energije, to pomeni povečanje stroškov za 0,2 juana na vat,« je dejal vlagatelj. »Projekti v Xinjiangu so v bistvu na robu izgube. Skupaj z vplivom dokumenta št. 136 je nadaljnje projekte popolnoma nemogoče izvesti. Drugi vlagatelji so že vrnili številne fotovoltaične kazalnike.«
Drug zaposleni v centralnem državnem elektroenergetskem podjetju s sedežem v neki provinci na severozahodu Kitajske je prav tako povedal, da se davek na zasedbo zemljišč za njegov fotovoltaični projekt od lanskega leta zaračunava na celotnem območju, z enakim standardom pobiranja 0,6 juana na kvadratni meter. Davek na zasedbo obdelovalnih zemljišč se prav tako zaračunava na celotnem območju, s standardom do 8 juanov na kvadratni meter. »Standardi pobiranja pred in po zaključku projekta so se vedno znova spreminjali, kar je privabilo fotovoltaična podjetja, da bi jih 'uničila',« je nemočno dejal uslužbenec centralnega državnega podjetja.
»Trenutno so stroški zemljišč za fotovoltaične projekte dejansko izjemno visoki. Tudi za projekte na redko poseljenih peščenih in nerodovitni podlagi znašajo stroški zemljišč kar 2800 juanov na mu. Na primer, pristojbina za pridobitev zemljišča znaša približno 1800 juanov na mu, pristojbina za obnovo travnatih rastlin na gradbenih zemljiščih približno 2300 juanov na mu, pokojninsko zavarovanje za pastirje itd.« Uslužbenec osrednjega državnega podjetja je dodal: »Z dodatkom davka na rabo mestnih zemljišč in davka na zasedbo kmetijskih zemljišč, ki se obračunava na celotnem območju, potem ko dokument št. 136 spodbuja polni vstop fotovoltaične energije na trg, bodo zemljiški davki in pristojbine, ko bo ta vstopila na promptni trg, zelo verjetno popolnoma uničile naložbe v elektrarne.«
Razvijalec iz osrednjega državnega podjetja v drugi osrednji in vzhodni provinci je prav tako povedal, da so njihov projekt pozvali k plačilu obeh davkov na fotovoltaična zemljišča, vendar ni bilo jasnih navedb o tem, kako plačati, kdaj plačati ali kako opredeliti območje, zato bi lahko še vedno zaostali. Če se uvede davek v polnem obsegu, »stopnje donosa projekta ne bo mogoče izslediti«.
Zaradi tveganj nejasnih cen električne energije in pobiranja davka na zemljišča na celotni površini, kot je določeno v dokumentu št. 136, so razvijalci iz več centralnih podjetij izjavili, da izračun davka na zemljišča za odobrene fotovoltaične projekte zdaj zahteva pobiranje davka na celotno površino. Velika večina centralnih podjetij je postala vse bolj konzervativna pri svojih naložbah v fotovoltaične projekte, nekaj pa jih v zadnjem času sploh ni imelo odobrenih projektov.
Omenjeni vlagatelj je izrazil zaskrbljenost in dejal: »Ker vse več provinc postopoma povečuje pobiranje obeh davkov na zemljišča, bo način njihovega pobiranja postal še en ključni dejavnik, ki bo določal 'mejo preživetja' projektov po dokumentu št. 136. Ob vnaprejšnjih tveganjih je edina možnost, da se pobiranje strogo izračuna na podlagi celotne površine.«
Rek "Izberi nizko namesto visokega" je postal prazen govor
Vprašanje dveh davkov na zemljišča v fotovoltaični industriji pesti industrijo že desetletje, od "13. petletke" do "14. petletke". Ali jih pobirati, kako jih pobirati in standardi pobiranja so vedno bili v presoji lokalnih oblasti. Standardi davka na zemljišča, obljubljeni med razvojem projekta, in tisti po zaključku projekta se bistveno razlikujejo, kar je privedlo tudi do popolne motnje v modelu prihodkov fotovoltaičnih projektov. Mnogi projekti so se znašli v položaju, ko ustvarjajo izgubo.
Leta 2023 je Nacionalna uprava za energijo objavila »Razlaga primera izvedbenega načrta za spodbujanje visokokakovostnega razvoja nove energije v novi dobi«, v kateri je jasno navedeno, da standardi pobiranja davka na rabo zemljišč v različnih provincah in mestih niso jasni in da se pogosto pojavlja pojav več davkov na enem mestu. Lokalna diskrecijska moč je velika in številni projekti imajo še vedno lokalne davčne urade in druge, ki nalagajo dodatne davke na zemljišča, potem ko so priključeni na omrežje ali delujejo več let.
Poleg tega se standardi pobiranja zelo razlikujejo, plačilo davka za podobne projekte v različnih regijah pa se bistveno razlikuje. Za fotovoltaični projekt z močjo 10 MW se letno plačilo davka giblje od 78.000 do 2,04 milijona juanov, kar znatno poveča davčno breme za vetrna in sončna podjetja. Če za primer vzamemo fotovoltaični projekt na nekem območju jugozahodne Kitajske leta 2021, je davek na zemljišče in pristojbina za fotovoltaično elektrarno z močjo 200 MW presegla 150 milijonov juanov, investicijski stroški projekta pa so se povečali za več kot 20 %.
Čeprav Nacionalna uprava za energijo od vseh krajev zahteva, da upoštevajo načelo »izbire nižjega namesto višjega«, da bi jasno opredelili obseg in standarde za pobiranje davka na rabo mestnih zemljišč in davka na kmetijska zemljišča, pa v dejanskem izvajanju diskrecijska pristojnost lokalnih oblasti ni bila omejena.
Trenutno imajo različne province tri različne načine pobiranja zemljiškega davka: na podlagi točk pilotnih temeljev, senc kvadratnih nizov in celotne površine lokacije. Stroški zemljiškega davka se med temi tremi metodami zelo razlikujejo. »Med površino pilotnih temeljev, projicirano površino kvadratnih nizov in površino lokacije obstaja razmerje 1:10:50,« je povedal poznavalec panoge.
Neki vlagatelj iz province Henan je za Photovoltaic že povedal, da je bil projekt, ki je bil zagnan leta 2018, na podlagi senčne površine komponent in drugih površin določen na približno 100.000 kvadratnih metrov površine, z davčnim zneskom 430.000 juanov. Vendar pa so davčni organi leta 2023 zahtevali plačilo celotne površine, z davčno površino 1,738 milijona kvadratnih metrov, kar je pomenilo davčni znesek več kot 10 milijonov juanov.
Poudariti je treba, da so na podlagi raziskav in javno dostopnih informacij nekatera območja v več provincah, vključno s Qinghai, Xinjiang, Hubei, Notranjo Mongolijo, Yunnan, Shandong, Henan in Ningxia, začela pobirati zemljiški davki na fotovoltaične projekte. Najosnovnejši standard pobiranja temelji na navpični projekcijski površini sončne elektrarne, medtem ko v nekaterih provincah temelji na celotni površini fotovoltaičnega polja. Nekatere regije so v stanju, ko so prisiljene plačevati davke, vendar imajo še vedno prostor za pogajanja, medtem ko so v nekaterih drugih regijah davki dejansko že plačani.
V zvezi s tem vlagatelji pozivajo lokalne oblasti, naj v začetni fazi izdaje dokumenta št. 136 v celoti preučijo prilagodljivo prilagoditev industrije, čim prej začasno ustavijo pobiranje obeh davkov na fotovoltaična zemljišča ali pojasnijo standarde pobiranja ter zagotovijo dovolj prostora za izračun, da bodo vlagatelji lahko ohranili zadostno zaupanje v naložbe.
Čas objave: 23. julij 2025